Vetrna elektrarna je energetski objekt, s katerim pretvarja energijo vetra v električno energijo. Kot že ime pove, vetrna elektrarna za svoje delovanje potrebuje veter in to s hitrostjo okoli 5 m/s, da začne obratovati. Če je hitrost vetra previsoka, običajno nad 25 m/s, se vetrne elektrarne ustavijo, da ne bi prišlo do poškodb. Največje moči se pridobijo pri hitrosti vetra okoli 15 m/s. Med hitrostjo 15 in 25 m/s pa vetrnice proizvedejo največ električne energije.
Vetrna elektrarna je sestavljena iz stebra, ohišja, ki ga sestavljajo vetrne tribune z generatorji, transformatorske postaje in daljnovoda, ki vetrno elektrarno povezuje s prenosnim omrežjem. Poznamo tudi več vrst vetrnih elektrarn, ki jih delimo glede na:
Horizontalna vetrna elektrarna (HAWT) je bila popularna v začetku razvoja vetrnih elektrarn, saj so bile te naprave dokaj enostavne, predvsem pa jih je bilo mogoče postavljati tam, kjer je veter dokaj stalen. Slaba stran teh elektrarn je ta, da se zaradi svoje konstrukcije ne morejo izogniti hrupu, ki nastaja pri njihovem delovanju, ter, da so zaradi varnosti postavljene daleč od urbanih naselij. Slovenija je v izkoriščanju vetrne energije v primerjavi z Dansko, Nizozemsko, Nemčijo in Španijo še v samem začetku. Razlika med vertikalno in horizontalno vetrno elektrarno je v postavitvi osi rotorja. Pri vertikalni elektrarni je os rotorja navpična, pri horizontalni elektrarni pa je os rotorja podobna letalski elisi.
Vetrne elektrarne so začeli graditi predvsem zaradi tega, ker izkoriščajo energijo iz okolja, prav tako pa so vetrne elektrarne kar prijazne okolju, saj ne spuščajo (toliko) nevarnih snovi. Poleg vseh teh prednosti pa imajo te elektrarne tudi nekaj slabosti:
