Zavod za zaposlovanje predstavlja trg dela v malem.
Trg dela je generalno celoto področje ponudbe in povpraševanja delovnih sposobnosti. Zavod za zaposlovanje na njem predstavlja majhen, vendar pomemben delež. V Sloveniji brezposelna oseba na njegovem sedežu ali spletni strani dobi vse potrebno za pridobitev nove zaposlitve ali drugega delovnega mesta. Pojem Zavod za zaposlovanje je v tem primeru mišljen generalno, saj ne obstaja zgolj en sedež zavoda. Svoje delovanje izvaja razpršeno na območju celotne države preko območnih služb. Trg dela je seveda večji, večje so tudi možnosti brezposelnih oseb. Ena od možnosti so tudi številne prireditve in dogodki, ki so namenjene pospeševanju odpravljanja problema brezposelnosti. Namenjeni so generalno celotni populaciji brezposelnih ali določenim skupinam. Predstavniki manjših skupin so recimo invalidne osebe, njim je Zavod za zaposlovanje namenil poudarek na dnevu odprtih vrat. Primer dogodka za generalno vse zaposlene pa je karierni sejem. Dogodek je splošno velika priložnost za vse brezposelne osebe, mnogi na njem najdejo kar iščejo oziroma izpolnijo svoj cilj obiska. Predvsem je karierni sejem namenjen iskanju nove zaposlitve, soočenju s ponudbo, mogoče se je informirati, posvetovati, izboljšati svoj pristop ter preveriti svoje sposobnosti. Danes je predvsem pomembno, da se zavemo konkurence ter vseh svojih konkurenčnih prednosti. Primerov dobre prakse izkoristka konkurenčnih oziroma osebnostnih prednosti je veliko. Potrebno se je zavedati, da je vsaka oseba edinstvena ter je enako edinstvena njena kandidatura ter lahko tudi njena zasedba delovnega mesta in opravljanja v prihodnosti. Zavod za zaposlovanje nudi današnjim ambicioznim in izvirnim posameznikom velik izziv, mnogi so ga znali dobro izkoristi sebi v prid.
Ambiciozne in izvirne osebe se za razliko od ostalih predvsem zavedajo, da niso izjemne priložnosti nikjer napisane, zabeležene ali obešene na vidnih mestih. S tem izgubijo vrednost, posameznik pa se namesto z izjemno priložnostjo sooči z veliko konkurenco. Ena od možnost je tudi, da se izogiba konkurenci na aktiven in izviren način. Nobena umetnost ni ugotoviti, kje ima Zavod za zaposlovanje največ gneče oziroma kje je največ kandidatov. Kar mora storiti je, da se temu izogne. Primeri izogibanja gneči so različni, nekateri so se razvili ne le v novo delovno mesto ampak so postali pomemben dejavnik na trgu dela. Konkurenca največkrat sledi ustaljenim vzorcem in praksa. Primeri so sledenje razpisom prostih delovnih mest, sledenje vzorcem kandidiranja, vzpostavljanja stika, koriščenja dodatnih virov informacij in podobno. Razpis, ki ga objavlja Zavod za zaposlovanje je mesto ob katerem se zgrinja konkurenca. Poznamo izvirne pristope, ki so storili ravno nasprotno. Namesto, da bi se prijavili na razpisana prosta delovna mesta delodajalcev, so sami objavili ponudbo. Delodajalci so se morali obratno na ponudbo odzvati sami. Način je inovativen in daje možnost, da se brezposelna oseba sama izpostavi s svojimi sposobnostmi. Izvirnih primerov je več, najboljši pa so znani samo nam. O izvirnosti namreč ne moremo govoriti, če enako že obstaja na trgu dela. V tem primeru je izvirnosti manj, enako manjša je konkurenčna prednost. Več izvirnosti od povprečja lahko pričakujemo predvsem z večjimi sposobnostmi od povprečja. Gre za sposobnosti komuniciranja, sporočanja svojih želja in pričakovanj, nastopanja in podobno. Kdor teh sposobnosti nima, lahko izkoristi druge osebne sposobnosti. Zavod za zaposlovanje nudi priložnosti številnim poklicem oziroma išče osebe za opravljanje najrazličnejših poklicev. Mnogi nimajo nobene zveze z komuniciranjem oziroma veščina komuniciranja pri njihovem opravljanju nima tako velike teže v primerjavi z drugimi zahtevanimi veščinami. Taka oseba bo konkurenčne prednosti pridobila, če jih bo znala poiskati. Velikokrat je potrebna zgolj dobra ideja in njena izvedba, vse skupaj pa je lahko tudi zelo preprosto. Vprašati se mora, kakšno osebo bi sama zaposlila v vlogi delodajalca oziroma njegovega predstavnika. Največ možnosti bi imele osebe, ki izstopajo s svojimi lastnostmi ter znajo navdušit.
Danes so to predvsem osebe, katere znajo prikazati voljo do dela, energijo, svežino, izvirnost in podobno. Zavod za zaposlovanje preko razpisov za prosta delovna mesta predstavlja tudi številne delodajalce. Med brezposelnimi so zaželeni predvsem delodajalci, ki so znani po svojem poštenem in profesionalnem odnosu do zaposlenih. Takšne delodajalce lahko tudi sam kandidat prepozna in sicer na več načinov. Predvsem gre za pridobivanje informacij preko različnih virov. Najbolj neposreden vir so osebe, ki imajo s potencialnim delodajalcem izkušnje. Lahko so zaposleni, bivši zaposleni, poslovni partnerji, sodelavci ali razne druge osebe. Preko njih lahko veliko izvemo o tem, kakšen je delodajalec ter v kakšno delovno okolje se preko kandidature podajamo. Ob tem se lahko naredi dobra selekcija med delodajalci, ki ponujajo prosta delovna mesta. Zavod za zaposlovanje preko razpisov tudi sam nudi dobro informacijo o delodajalcu ter njegovem profesionalnem odnosu do zaposlenih. Brezposelna oseba se lahko odloči za vodenje evidence oziroma beleženje vseh pomembnih dogodkov na trgu dela. Za dobra delovna okolja je značilno, da se kadrovska sestava ne spreminja pogosto. Obratno pa je z okolji, ki ne slovijo kot najbolj prijazna zaposlenim. Ker okolje ni najbolj prijazno je menjavanje zaposlenih oseb bolj pogosto oziroma se pogosteje išče nove zaposlene. Zavod za zaposlovanje ima razpise sproti osvežene oziroma opremljene s spremembami, zato je redno spremljanje dogajanja nujno. Dodatno se lahko odločimo za spremljanje lastnih aktivnosti, kot je beleženje lastnih kandidatur ter njihovo ocenjevanje. Kandidiranje v preteklosti lahko ni bilo uspešno, če imamo evidenco lahko ugotovimo nepravilnosti v naši kandidaturi. Resna analiza je pomembna zaradi našega nastopa na trgu dela, kjer tudi delodajalci ocenjujejo pogostost prijavljanja kandidatov. Zgolj pošiljati prošnje nima smisla, saj je takšno početje pasivno in odbijajoče. Zavedati se je treba, da se informacije pridobivajo tudi na strani delodajalcev. Zato bomo lahko z nenehnim ponavljanjem lastnih napak lahko naredili o sebi slab vtis, ta pa se bo širil med delodajalci. Zavod za zaposlovanje ter trg dela je treba velikokrat spremljati mesec ali več, dokler ne dobimo dobre zaposlitve. V tem času moramo spremljati vse dogajanje na trgu ter naše kandidiranje. Napake našega kandidiranja je treba resno obravnavati ter uvajati spremembe. Z njimi lahko računamo ne le na uspešnost iskanja, ampak tudi na našo kakovost življenja. Iskanje zaposlitve namreč na različne načine vpliva na človeka, pomembno je ohraniti svoj pozitivni odnos do problematike brezposelnosti.
Zavod za zaposlovanje osrednja ustanova na trgu dela, njena poglavitna naloga je omogočanje iskanja zaposlitve za brezposelne ter pridobivanje zaposlenih za delodajalce.
Leave a Reply